Dodatek za povezljivost

Nastavitev zahtevnika aplikacij

DB2 Universal Database za OS/390 izvaja podporo za zahtevnik aplikacij DRDA kot integralni del DB2 Universal Database za OS/390 Distributed Data Facility (DDF). DDF lahko zaustavite neodvisno od lokalnih pomožnih programov za upravljanje baze podatkov DB2 Universal Database za OS/390, ne morete pa ga izvajati, če nimate nameščene podpore za upravljanje baz podatkov DB2 Universal Database za OS/390.

Če DB2 Universal Database za OS/390 deluje kot zahtevnik aplikacij, lahko aplikacije, ki tečejo v sistemu, poveže z oddaljenimi strežniki baz podatkov DB2 Universal Database, DB2 za MVS/ESA, DB2 Universal Database za OS/390, DB2 Universal Database za AS/400 in DB2 za VSE & VM, ki izvršujejo funkcijo strežnika aplikacij DRDA.

Če želite, da bo zahtevnik aplikacij DB2 Universal Database za OS/390 omogočal dostop do porazdeljene baze podatkov, morate narediti naslednje:

Posredovanje omrežnih informacij

Velik del obdelave v okolju porazdeljene baze podatkov zahteva izmenjavo sporočil z drugimi mesti v omrežju. Če želite, da se bo ta obdelava pravilno izvajala, morate narediti naslednje:

  1. Definirajte lokalni sistem
  2. Definirajte oddaljene sisteme
  3. Definirati komunikacije (za povezave SNA ali TCP/IP)
  4. Nastaviti velikosti RU in krmiljenje takta (samo za povezave SNA)

Glejte Definiranje lokalnega sistema (SNA) ali Definiranje lokalnega sistema (TCP/IP).

Definiranje lokalnega sistema (SNA)

Vsakemu programu v omrežju SNA je dodeljen NETID in ime LU, zato mora imeti zahtevnik aplikacij DB2 Universal Database za OS/390 pri vzpostavitvi povezave z omrežjem na voljo vrednost NETID.LUNAME (ki je dodeljena prek VTAM). Ker je zahtevnik aplikacij DB2 Universal Database za OS/390 integriran v sistem za upravljanje baze podatkov DB2 Universal Database za OS/390, mora imeti zahtevnik aplikacij tudi RDB_NAME. V publikacijah, namenjenih za DB2 Universal Database za OS/390, DB2 Universal Database za OS/390 za RDB_NAME uporablja ime položaja.

Zahtevnik aplikacij DB2 Universal Database za OS/390 definirajte za omrežje SNA takole:

  1. Izberite ime LU za sistem DB2 Universal Database za OS/390. NETID za sistem DB2 Universal Database za OS/390 bo pri zagonu DDF samodejno poiskan v VTAM.
  2. Definirajte ime LU in ime položaja v naboru podatkov s samodejnim zagonom (BSDS) DB2 Universal Database za OS/390. (DB2 Universal Database za OS/390 omejuje ime položaja na 16 znakov.)
  3. Izdelajte definicijo VTAM APPL, s katero boste z VTAM registrirali izbrano ime LU.
  4. Preverite, ali je razširjena zaščita nastavljena na YES. Preberite Dodatne izboljšave v zaščiti.

Konfiguriranje DDF BSDS

DB2 Universal Database za OS/390 med obdelavo zagona prebere BSDS in pridobi sistemske namestitvene parametre. Eden izmed zapisov, shranjenih v BSDS, se imenuje zapis DDF, ker vsebuje informacije, ki jih DDF uporablja za povezavo z VTAM. Te informacije so sestavljene iz naslednjega:

Informacije DDF BSDS lahko za DB2 Universal Database za OS/390 posredujete na dva načina:

Ko zaženete DDF (samodejno pri zagonu DB2 Universal Database za OS/390 ali z ukazom DB2 Universal Database za OS/390 START DDF), ta vzpostavi povezavo z VTAM in mu posreduje ime LU in geslo. VTAM prepozna sistem DB2 Universal Database za OS/390 tako, da preveri ime LU in geslo (če je geslo VTAM zahtevano) z vrednostmi, ki so definirane v stavku APPL VTAM DB2 Universal Database za OS/390. Geslo VTAM se uporablja za preverjanje, ali ima DB2 Universal Database za OS/390 pooblastilo za uporabo podanega imena LU v sistemu VTAM. Geslo VTAM se ne prenese prek omrežja in se ne uporablja za povezavo drugih sistemov v omrežju z DB2 Universal Database za OS/390.

Če VTAM ne zahteva gesla, lahko v pomožnem programu za spreminjanje inventarja dnevnika izpustite ključno besedo PASSWORD=. Če ključne besede ni, to pomeni, da geslo VTAM ni potrebno.

Izdelava definicije APPL VTAM

Ko za DB2 Universal Database za OS/390 definirate ime LU in geslo VTAM, morate te vrednosti registrirati z VTAM. VTAM za definiranje imen lokalnih LU-jev uporablja stavek APPL. Slika 17 kaže, kako se za VTAM definira ime LU NYM2DB2.

Slika 17. Vzorčna definicija APPL VTAM za DB2 Universal Database za OS/390

 DB2APPLS VBUILD TYPE=APPL
 *
 *--------------------------------------------------------------------*
 *                                                                    *
 *           DEFINICIJA APPL ZA SISTEM DB2 NEW_YORK3                  *
 *                                                                    *
 *--------------------------------------------------------------------*
 *
NYM2DB2  APPL  APPC=YES,                                               X
               AUTH=(ACQ),                                             X
              AUTOSES=1,                                       X
                DMINWNL=10,                                  X
                DMINWNR=10,                                  X
                DSESLIM=20,                                  X
                EAS=9999,                                    X
                MODETAB=RDBMODES,                            X
                PRTCT=PSWDBD1,                                          X
              SECACPT=ALREADYV,                                X
              SRBEXIT=YES,                                     X
               VERIFY=NONE,                                            X
                VPACING=2,                                              X
              SYNCLVL=SYNCPT,                                  X
                ATNLOSS=ALL                                             X

Za stavek APPL VTAM so na voljo številne ključne besede. Pomen ključnih besed je podrobno razložen v priročniku DB2 Universal Database za OS/390 Administration Guide. Edine ključne besede, ki jih bomo razložili, so tiste, ki so obravnavane v tej knjigi. Zanimive ključne besede v Slika 17 so:

NYM2DB2
VTAM kot ime LU uporablja oznako stavka APPL. V tem primeru je ime LU NYM2DB2. Skladnja stavka APPL ne dopušča uporabe celotne vrednosti NETID.LUNAME. Vrednost NETID ni podana v stavku APPL VTAM, ker je vsem aplikacijam VTAM samodejno dodeljen NETID za sistem VTAM.

AUTOSES=1
Število zmagovalnih sej SNA, ki se samodejno zaženejo, ko izdate zahtevo APPC Spremeni število sej (CNOS). Za AUTOSES morate podati neničelno vrednost, da bo DB2 Universal Database za OS/390 v vseh primerih obveščen, če VTAM CNOS ne uspe.

Vseh sej APPC med katerimakoli partnerjema porazdeljene baze podatkov ni potrebno zagnati samodejno. Če je vrednost AUTOSES manjša od omejitve zmagovalca (DMINWNL), VTAM preloži zagon preostalih sej, dokler jih ne zahteva aplikacija porazdeljene baze podatkov.

DMINWNL=10
Število sej, v katerih je zmagovalec ta sistem DB2 Universal Database za OS/390. Parameter DMINWNL je privzetek za obdelavo CNOS, vendar ga lahko nadomestite za kateregakoli enakovrednega partnerja tako, da v tabelo SYSIBM.LUMODES komunikacijske baze podatkov DB2 Universal Database za OS/390 dodate vrstico.

DMINWNR=10
Število sej, v katerih je zmagovalec partnerski sistem. Parameter DMINWNR je privzetek za obdelavo CNOS, vendar ga lahko nadomestite za kateregakoli enakovrednega partnerja tako, da v tabelo SYSIBM.LUMODES komunikacijske baze podatkov DB2 Universal Database za OS/390 dodate vrstico.

DSESLIM=20
Skupno število sej (zmagovalcev in poražencev), ki jih lahko vzpostavite med DB2 Universal Database za OS/390 in drugim porazdeljenim sistemom za določeno ime skupine načina. Parameter DSESLIM je privzetek za obdelavo CNOS, vendar ga lahko nadomestite za kateregakoli enakovrednega partnerja tako, da v tabelo SYSIBM.LUMODES komunikacijske baze podatkov DB2 Universal Database za OS/390 dodate vrstico.

Če partner ne podpira števila sej, ki jih zahtevajo parametri DSESLIM, DMINWNL ali DMINWNR, postopek CNOS za njih pogodi nove vrednosti, ki jih lahko sprejme tudi partner.

EAS=9999
Ocena skupnega števila sej, ki jih zahteva ta LU VTAM.

MODETAB=RDBMODES
Določa tabelo VTAM MODE, v kateri obstajajo vsa imena načinov DB2 Universal Database za OS/390.

PRTCT=PSWDBD1
Določa geslo VTAM, ki bo uporabljeno, ko bo DB2 Universal Database za OS/390 poskusil vzpostaviti povezavo z VTAM. Če izpustite ključno besedo PRTCT, geslo ni potrebno, zato morate ključno besedo password= izpustiti tudi iz pomožnega programa za spreminjanje inventarja dnevnika DB2 Universal Database za OS/390.

SECACPT=ALREADYV
Določa najvišjo vrednost zaščite na ravni pogovora SNA, ki jo sprejme ta sistem DB2 Universal Database za OS/390, ko iz oddaljenega sistema prejme zahtevo porazdeljene baze podatkov. Ključna beseda ALREADYV kaže, da ta sistem DB2 Universal Database za OS/390 lahko sprejme tri možnosti za zaščito seje SNA iz drugih sistemov DRDA, ki zahtevajo podatke iz tega sistema DB2 Universal Database za OS/390:

Priporočamo, da vedno podate SECACPT=ALREADYV, ker je raven zaščite pogovora SNA za vsakega partnerja DB2 Universal Database za OS/390 vzeta iz komunikacijske baze podatkov DB2 Universal Database za OS/390 (stolpec USERSECURITY tabele SYSIBM.LUNAMES). SECACPT=ALREADYV omogoča največjo prožnost pri izbiranju vrednosti za USERSECURITY.

VERIFY=NONE
Določa raven zaščite seje SNA (preverjanje LU-ja partnerja), ki jo zahteva ta sistem DB2 Universal Database za OS/390. Vrednost NONE kaže, da preverjanje LU-ja partnerja ni potrebno.

DB2 Universal Database za OS/390 ne določa nobene omejitve pri izbiri vrednosti za ključno besedo VERIFY. V neoverjenem omrežju priporočamo uporabo VERIFY=REQUIRED. VERIFY=REQUIRED povzroči, da VTAM zavrne partnerje, ki ne morejo izvesti preverjanja LU-ja partnerja. Če izberete VERIFY=OPTIONAL, VTAM izvede preverjanje LU-ja partnerja samo za tiste partnerje, ki nudijo podporo.

VPACING=2
Števec krmiljenja takta VTAM nastavi na 2.

SYNCLVL=SYNCPT
Kaže, da DB2 Universal Database za OS/390 podpira potrditev v dveh korakih. VTAM uporablja te informacije, da partnerja obvesti, da je potrditev v dveh korakih na voljo. Če je ta ključna beseda prisotna, DB2 Universal Database za OS/390 samodejno uporabi potrditev v dveh korakih, če jo partner podpira.

ATNLOSS=ALL
Kaže, da mora biti DB2 Universal Database za OS/390 obveščen vsakič, ko se konča seja VTAM. To zagotavlja, da bo DB2 Universal Database za OS/390 izvedel vnovično sinhronizacijo SNA, ko je potrebna.

DSESLIM, DMINWNL in DMINWNR omogočajo, da za vse partnerje vzpostavite privzete omejitve seje VTAM. Za partnerje, ki imajo posebne zahteve za omejitev sej, lahko za zamenjavo privzetih omejitev uporabite tabelo SYSIBM.LUMODES. Tako boste na primer podali privzete omejitve seje VTAM, ki ustrezajo sistemom OS/2. Za druge partnerje lahko v tabeli SYSIBM.LUMODES izdelate vrstice, s katerimi boste definirali želene omejitve sej. Oglejte si naslednje vzorčne vrednosti:

   DSESLIM=4,DMINWNL=0,DMINWNR=4

Ti parametri omogočajo, da vsak partner izdela do štiri seje z DB2 Universal Database za OS/390, pri čemer je partner zmagovalec sej. Ker OS/2 izdela pogovore LU 6.2 z DB2 Universal Database za OS/390, boste z določitvijo OS/2 kot zmagovalca nekoliko pridobili na zmogljivosti. Če ima OS/2 na voljo sejo zmagovalca, ne potrebuje dovoljenja za zagon novega pogovora LU 6.2.

Definiranje lokalnega sistema (TCP/IP)

Informacije v tem razdelku so povzete iz priročnika Hitri začetki za izdajo DB2 za podjetja za OS/2 in Windows. Podrobnejše informacije lahko najdete v priročnikih DB2 Universal Database za OS/390 Installation Reference in DRDA Support for TCP/IP with DB2 Universal Database za OS/390 ter DB2 Universal Database.

Komunikacije TCP/IP z DB2 Universal Database za OS/390 definirate takole:

  1. Komunikacije TCP/IP morate omogočiti v DB2 Universal Database za OS/390 in v partnerskem sistemu.
  2. Skrbnik omrežja mora dodeliti dve ustrezni številki vrat TCP/IP. Po privzetku DB2 Universal Database za OS/390 za povezave baze podatkov uporablja številko vrat 446, za zahteve za vnovično sinhronizacijo (potrditev v dveh korakih) pa številko vrat 5001.
  3. Oddaljeni strežnik aplikacij ali zahtevnik aplikacij mora uporabljati enake številke vrat (ali imena storitev) kot DB2 Universal Database za OS/390.
  4. Preverite, ali je možnost za že preverjeno zaščito TCP/IP nastavljena na YES. Preberite Dodatne izboljšave v zaščiti.
  5. BSDS DB2 Universal Database za OS/390 mora vključevati dodatne parametre. Slika 18 opisuje dodatne parametre, ki so potrebni za omogočanje komunikacij TCP/IP.

    Slika 18. Vzorčna definicija nabora podatkov s samodejnim zagonom DDF (za TCP/IP)

    //SYSADMB JOB ,'DB2 5.1 JOB',CLASS=A
    //*
    //*        SPREMINJANJE INVENTARJA DNEVNIKA:
    //*        AŽURIRANJE BSDS Z
    //*             - IMENOM POLOŽAJA DB2 ZA NEW_YORK3
    //*             - IMENOM LU VTAM (NYM2DB2)
    //*             - GESLOM DB2/VTAM
    //*
    //*             - SPLOŠNO IME LU
    //*             - VRATA TCP/IP ZA POVEZAVE BAZE PODATKOV
    //*             - VRATA TCP/IP ZA VNOVIČNO SINHRONIZACIJO
    //*
    //DSNBSDS EXEC PGM=DSNJU003
    //STEPLIB  DD  DISP=SHR,DSN=DSN510.DSNLOAD
    //SYSUT1   DD  DISP=OLD,DSN=DSNC510.BSDS01
    //SYSUT2   DD  DISP=OLD,DSN=DSNC510.BSDS02
    //SYSPRINT DD  SYSOUT=*
    //SYSUDUMP DD  SYSOUT=*
    //SYSIN    DD  *
     DDF    LOCATION=NEW_YORK3,LUNAME=NTYM2DB2,PASSWORD=PSWDBD1,
            GENERICLU=name,PORT=446,RESPORT=5001
    /*
    //*
    

Definiranje oddaljenih sistemov

Če aplikacija DB2 Universal Database za OS/390 zahteva podatke iz oddaljenega sistema, v tabelah komunikacijske baze podatkov (CDB) poišče informacije o oddaljenem sistemu. CDB je skupina tabel SQL, ki jih upravlja skrbnik sistema DB2 Universal Database za OS/390. Kot skrbnik sistema DB2 Universal Database za OS/390 lahko za vstavljanje vrstic v CDB, s katerimi boste opisali vse možne partnerje DRDA, uporabite SQL. Celoten opis komunikacijske baze podatkov in njene uporabe najdete v priročnikih DB2 Universal Database za OS/390 SQL Reference in DB2 Universal Database za OS/390 Installation Guide.

Iskanje v komunikacijski bazi podatkov vključuje naslednje:

Poseljevanje komunikacijske baze podatkov

Ažuriranje komunikacijske baze podatkov ni potrebno, če boste uporabljali samo vhodne povezave baze podatkov TCP/IP; če torej nameravate uporabljati DB2 Universal Database za OS/390 samo kot strežnik TCP/IP, komunikacijske baze podatkov ni potrebno poseliti, ker lahko uporabite privzete vrednosti. Če boste uporabljali vhodne povezave SNA, morate v tabeli SYSIBM.LUNAMES podati vsaj eno prazno vrstico. Če želite, da bodo zahteve za povezavo baze podatkov SNA sprejete iz vseh LU-jev DB2 Connect, uporabite naslednji ukaz SQL:

   INSERT INTO SYSIBM.LUNAMES (LUNAME) VALUES (' ')                        

Če boste DB2 Universal Database za OS/390 uporabljali kot zahtevnik, morate komunikacijsko bazo podatkov vedno ažurirati. Vrstice boste morali vstaviti v tabelo SYSIBM.LOCATIONS in ali v tabelo SYSIBM.LUNAMES (za povezavo SNA) ali v tabelo SYSIBM.IPNAMES (za povezave TCP/IP).

Če želite za povezave SNA krmiliti zahteve za notranjo zaščito in prevode vhodnih ID-jev uporabnikov, bosta morda morali komunikacijsko bazo podatkov dodatno ažurirati. Na voljo sta naslednja zgleda: Omogočanje zaščite opisuje, kako se pri nastavitvi zahtevnika aplikacij definira zaščita uporabnikov, Omogočanje zaščite pa opisuje nastavitev strežnika aplikacij.

V priročniku DB2 Universal Database za OS/390 Administration Guide lahko najdete podrobnejšo razlago zahtev za ažuriranje tabel komunikacijske baze podatkov. Ko poselite komunikacijsko bazo podatkov, lahko napišete poizvedbe, ki bodo dostopale do podatkov v oddaljenih sistemih. Tudi v priročniku DB2 Universal Database za OS/390 Installation Reference lahko najdete podrobnejše informacije o ažuriranju komunikacijske baze podatkov.

Kako komunikacijska baza podatkov obravnava zahteve

Ko DB2 Universal Database za OS/390 pošlje zahtevo, za določanje, kateri omrežni protokol bo uporabljen za izhodne povezave baze podatkov, uporablja stolpec LINKNAME kataloške tabele SYSIBM.LOCATIONS. Če želite sprejeti zahteve VTAM, morate v DSNTIPR namestitvenega okna DB2 Universal Database za OS/390 izbrati LUNAME. Če želite sprejeti zahteve TCP/IP, morate v DSNTIP5 namestitvenega okna DB2 Universal Database za OS/390 izbrati vrata DRDA in vrata za vnovično sinhronizacijo. TCP/IP za posredovanje omrežnih zahtev pravilnim podsistemom DB2 uporablja številko vrat strežnika.

Če je vrednost v stolpcu LINKNAME najdena v tabeli SYSIBM.IPNAMES, bo za povezave DRDA uporabljen TCP/IP. Če je vrednost najdena v tabeli SYSIBM.LUNAMES, bo uporabljen SNA. Če je enako ime najdeno v tabelah SYSIBM.LUNAMES in SYSIBM.IPNAMES, bo za povezavo z določenim mestom uporabljen TCP/IP.
Opomba:Zahtevnik povezave z določenim mestom ne more vzpostaviti z obema protokoloma (SNA in TCP/IP). Če na primer SYSIBM.LOCATIONS podaja LINKNAME LU1 in je LU1 definiran v tabelah SYSIBM.IPNAMES in SYSIBM.LUNAMES, bo zahtevnik za povezavo z LU1 uporabil samo protokol TCP/IP.

Tabele komunikacijske baze podatkov

Komunikacijska baza podatkov je sestavljena iz naslednjih tabel:

  1. SYSIBM.LOCATIONS

    Ta tabela omogoča, da DB2 Universal Database za OS/390 določi informacije o naslovu SNA ali TCP/IP, ki so potrebne za dostopanje do vsakega RDB_NAME, ki ga izbere aplikacija DB2 Universal Database za OS/390 za izhodne zahteve. Stolpci so naslednji:

    LOCATION
    RDB_NAME za oddaljeni sistem. DB2 Universal Database za OS/390 omejuje vrednost RDB_NAME na 16 bajtov, kar je dva bajta manj od 18-bajtne omejitve, definirane v DRDA.

    LINKNAME
    Ime LU lastnosti TCP/IP oddaljenega sistema.

    PORT
    Informacije o vratih TCP/IP ali o imenu storitve (privzeta vrata za DRDA so 446).

    TPN
    Ime transakcijskega programa (TPN) APPC oddaljenega sistema. Če je oddaljeni sistem sistem DB2 Universal Database za OS/390 ali oddaljeni sistem uporablja privzeto vrednost TPN DRDA (X'07F6C4C2'), lahko za podajanje TPN uporabite prazen niz, ker DB2 Universal Database za OS/390 samodejno izbere pravilno vrednost.

    Če oddaljeni sistem zahteva vrednost TPN, ki ni privzetek, jo morate podati tu.

  2. SYSIBM.LUNAMES

    Ta tabela definira omrežne lastnosti oddaljenih sistemov, do katerih dostopite s pomočjo povezav SNA. Stolpci so naslednji:

    LUNAME
    Ime LU oddaljenega sistema.

    SYSMODENAME
    Ime načina za prijavo v VTAM, ki se uporablja za vzpostavitev pogovorov med sistemi DB2 Universal Database za OS/390 in DB2 Universal Database za OS/390 za podporo za sekundarni strežnik (dostop, ki ga usmerja sistem) DB2 Universal Database za OS/390. Prazna vrednost v tem stolpcu kaže, da bo za pogovore med sistemi DB2 Universal Database za OS/390 uporabljen IBMDB2LM.

    SECURITY_IN
    Možnosti sprejema zaščite omrežja, ki jih zahteva oddaljeni sistem, če ta sistem DB2 Universal Database za OS/390 deluje kot strežnik za oddaljeni sistem (zahteve za vhodno zaščito). Vrednosti so lahko naslednje:
    • V kaže, da je možnost "preverjanje." Zahteva za vhodno povezavo mora vključevati ID uporabnika in geslo, ID uporabnika in prepustnico RACF ali zaščitni napis DCE.
    • A kaže, da je možnost "že preverjena." Zahteva ne potrebuje gesla, čeprav bo poslano geslo preverjeno. Če izberete to možnost, bo zahteva za vhodno povezavo sprejeta, če vključuje ID uporabnika, ID uporabnika in geslo, ID uporabnika in prepustnico RACF ali zaščitni napis DCE.

      Če stolpec USERNAMES vsebuje vrednost 'I' ali 'B', RACF ne bo poklican za preverjanje zahtev za vhodno povezavo, ki vsebujejo samo ID uporabnika.

    SECURITY_OUT
    Možnosti sprejema zaščite omrežja, ki jih zahteva oddaljeni sistem, če ta sistem DB2 Universal Database za OS/390 deluje kot zahtevnik (zahteve za izhodno zaščito). Vrednosti so lahko naslednje:
    • A kaže, da je možnost "že preverjena." Zahteve za izhodne povezave vsebujejo pooblastitveni ID, ne pa tudi gesla. Pooblastitveni ID, uporabljen za izhodno zahtevo, je pooblastitveni ID uporabnika DB2 ali prevedeni ID, kar je odvisno od vrednosti v stolpcu USERNAMES.
    • R kaže na možnost "prepustnica RACF." Zahteve za izhodne povezave vsebujejo ID uporabnika in prepustnico RACF. Ime LU strežnika bo uporabljeno kot ime aplikacije prepustnice RACF.

      Pooblastitveni ID, uporabljen za izhodno zahtevo, je pooblastitveni ID uporabnika DB2 ali prevedeni ID, kar je odvisno od vrednosti v stolpcu USERNAMES.

    • P kaže na možnost "geslo." Zahteve za izhodne povezave vsebujejo pooblastitveni ID in geslo. Geslo je poiskano v tabeli SYSIBM.USERNAMES ali RACF, odvisno od vrednosti, ki je podana v stolpcu ENCRYPTPWDS.

      Vrednost v stolpcu USERNAMES mora biti 'B' ali 'O'.

    ENCRYPTPSWDS
    Določa, ali bodo gesla, izmenjana s tem partnerjem, šifrirana. Šifrirana gesla podpirajo samo zahtevniki in strežniki DB2 Universal Database za OS/390.

    MODESELECT
    Določa, ali bo za izbiro postavke načina prijave v VTAM (ime načina) na osnovi končnega uporabnika in aplikacije, ki izvaja zahtevo, uporabljena tabela SYSIBM.MODESELECT. Če je vrednost v tem stolpcu 'Y', se za iskanje imena načina za vsako izhodno zahtevo porazdeljene baze podatkov uporablja tabela SYSIBM.MODESELECT.

    Če je v stolpcu MODESELECT kakšna druga vrednost kot 'Y', bo za zahteve za dostop, ki jih usmerja sistem, uporabljeno ime načina IBMDB2LM, za zahteve DRDA pa ime načina IBMRDB.

    Stolpec MODESELECT omogoča, da nastavite prednost zahtev porazdeljene baze podatkov tako, da podate razred storitve (COS) VTAM, povezan z imenom načina.

    USERNAMES
    Raven preverjanja izvora in zahtevan prevod ID-ja uporabnika. Ta stolpec podaja tudi zaščitne parametre, ki jih ta podsistem DB2 Universal Database za OS/390 uporablja, ko zahteva podatke oddaljenega partnerja (zahteve za izhodno zaščito). usernames ima lahko vrednosti I, O ali B (samo vhodna, samo izhodna ali oboje).

    GENERIC
    Kaže, ali bo DB2 Universal Database za OS/390 uporabljal svoje dejansko ali splošno ime LU.
  3. SYSIBM.LUMODES

    Ta tabela se uporablja, da se VTAM posreduje omejitve seje LU 6.2 (omejitve CNOS) za partnerske sisteme, ki uporabljajo povezave APPC (SNA). Stolpci so naslednji:

    LUNAME
    Ime LU oddaljenega sistema.

    MODENAME
    Ime prijavnega načina VTAM, katerega omejitve podajate. Če v stolpcu MODENAME ni vrednosti, bo po privzetku uporabljen IBMDB2LM.

    CONVLIMIT
    Največje dovoljeno število aktivnih pogovorov med lokalnim DB2 Universal Database za OS/390 in oddaljenim sistemom za ta način prijave. S to vrednostjo lahko nadomestite parameter DSESLIM v definicijskem stavku VTAM APPL za ta način prijave, ki nudi privzete omejitve seje VTAM za DB2 Universal Database za OS/390.

    Vrednost, izbrana v CONVLIMIT, se uporablja med CNOS za nastavitev vrednosti DMINWNR in DMINWNL na CONVLIMIT/2.

  4. SYSIBM.MODESELECT

    V tej tabeli lahko podate različna imena načinov za posamezne končne uporabnike in aplikacije DB2 Universal Database za OS/390. Uporablja se samo za povezave SNA. Ker ima lahko vsako ime načina VTAM povezani razred storitve (COS), lahko to tabelo uporabite za dodelitev prednosti prenosa v omrežju za aplikacije porazdeljene baze podatkov na osnovi kombinacije AUTHID, PLANNAME in LUNAME. Stolpci so naslednji:

    AUTHID
    Pooblastitveni ID uporabnika DB2 Universal Database za OS/390 (ID uporabnika). Privzetek je prazno polje, ki kaže, da podano ime načina prijave velja za vse pooblastitvene ID-je.

    PLANNAME
    Ime načrta, povezano z aplikacijo, ki zahteva dostop do oddaljenega sistema baze podatkov. Privzetek je prazno polje, ki kaže, da podano ime načina prijave velja za vsa imena načrtov. Ime načrta, ki se uporablja za ukaz BIND PACKAGE, je DSNBIND.

    LUNAME
    Ime LU, povezano z oddaljenim sistemom baze podatkov.

    MODENAME
    Ime načina prijave v VTAM, ki se uporablja pri usmerjanju zahteve porazdeljene baze podatkov v naznačeni oddaljeni sistem. Privzetek je prazno polje, ki kaže, da bo za pogovore z dostopom, ki ga usmerja sistem, uporabljen IBMDB2LM, za pogovore DRDA pa IBMRDB.
  5. SYSIBM.USERNAMES

    Ta tabela se uporablja za upravljanje imen končnih uporabnikov s posredovanjem gesel, prevodov imen in preverjanjem izvorov. DB2 Universal Database za OS/390 imenuje ime končnega uporabnika pooblastitveni ID. V večini drugih izdelkov se to ime imenuje ID uporabnika.

    S to tabelo lahko uporabite prevod imena, da boste za povezave ID-jev uporabnikov in pooblastitvenih ID-jev DB2 Universal Database za OS/390 prisilili uporabo drugih vrednosti. Postopek prevoda imena je dovoljen za zahteve oddaljenemu sistemu (izhodne zahteve) in za zahteve, ki prihajajo iz oddaljenega sistema (vhodne zahteve). Če gesla niso šifrirana, ta tabela predstavlja izvor za geslo končnega uporabnika, če oddaljenemu mestu pošljete ID uporabnika in geslo. Stolpci so naslednji:

    TYPE
    Opis, ki določa način uporabe vrstice (ali je to vrstico, ki opisuje prevode imen za izhodne in vhodne zahteve ali zahteve za preverjanje izvora).

    I kaže na vhodne povezave, O pa na izhodne povezave.

    "O" uporabite za povezave TCP/IP (za zahteve TCP/IP se opravi prevod vhodnega ID-ja in preverjanje izvora).

    AUTHID
    Za prevod izhodnega imena je to pooblastitveni ID DB2 Universal Database za OS/390 za prevod. Za prevod vhodnega imena je to ID uporabnika SNA za prevod. V obeh primerih prazna vrednost za AUTHID velja za vse pooblastitvene ID-je ali ID-je uporabnikov.

    LINKNAME
    Določa omrežna mesta VTAM ali TCP/IP, povezana s to vrstico. Prazna vrednost v tem stolpcu kaže, da pravila za prevajanje tega imena veljajo za vse partnerje TCP/IP ali SNA.

    Če stolpec LINKNAME ni prazen, velja eno ali oboje od naslednjega:

    • V tabeli SYSIBM.LUNAMES obstaja vrstica, katere LUNAME se ujema z vrednostjo, podano v stolpcu LINKNAME tabele SYSIBM.USERNAMES. Ta vrstica podaja mesto VTAM, povezano s pravilom za prevod tega imena.
    • V tabeli SYSIBM.IPNAMES obstaja vrstica, katere LINKNAME se ujema z vrednostjo, podano v stolpcu LINKNAME tabele SYSIBM.USERNAMES. Ta vrstica podaja gostitelja TCP/IP, povezanega s pravilom za prevod tega imena.

      Za odjemalce TCP/IP se ne opravita prevod vhodnega imena in preverjanje izvora.

    NEWAUTHID
    Novo ime končnega uporabnika (ID uporabnika SNA ali pooblastitveni ID DB2 Universal Database za OS/390). Prazno polje podaja, da ID-ja ni potrebno prevesti.

    PASSWORD
    Geslo, uporabljeno pri dodelitvi pogovora, če gesla niso šifrirana (ENCRYPTPSWDS = 'N' v SYSIBM.LUNAMES). Če so gesla šifrirana, bo ta stolpec zanemarjen.
  6. SYSIBM.IPNAMES

    Ta tabela se uporablja za vozlišča TCP/IP.

    LINKNAME
    Vrednost, ki jo podate v tem stolpcu, se mora ujemati z vrednostjo, ki jo podate v stolpcu LINKNAME tabele SYSIBM.LOCATIONS.

    SECURITY_OUT
    Ta stolpec definira možnost za zaščito DRDA, ki se uporablja, če lokalna aplikacija DB2 SQL vzpostavi povezavo s katerimkoli oddaljenim strežnikom, povezanim s tem gostiteljem TCP/IP:
    • A kaže, da je možnost "že preverjena." Zahteve za izhodne povezave vsebujejo pooblastitveni ID, ne pa tudi gesla. Pooblastitveni ID, uporabljen za izhodno zahtevo, je pooblastitveni ID uporabnika DB2 ali prevedeni ID, kar je odvisno od vrednosti v stolpcu USERNAMES.
    • R kaže na možnost "prepustnica RACF." Zahteve za izhodne povezave vsebujejo ID uporabnika in prepustnico RACF. Vrednost, ki jo podate v stolpcu LINKNAME, se uporablja kot ime aplikacije prepustnice RACF za oddaljeni strežnik.

      Pooblastitveni ID, uporabljen za izhodno zahtevo, je pooblastitveni ID uporabnika DB2 ali prevedeni ID, kar je odvisno od vrednosti v stolpcu USERNAMES.

    • P kaže na možnost "geslo." Zahteve za izhodne povezave vsebujejo pooblastitveni ID in geslo. Geslo se poišče v tabeli SYSIBM.USERNAMES.

      Vrednost v stolpcu USERNAMES mora biti "O."

    USERNAMES
    Ta stolpec krmili prevod izhodnega pooblastitvenega ID-ja. Izhodni prevod se izvede, če DB2 oddaljenemu strežniku pošlje pooblastitveni ID.
    • O kaže, da bo izhodni ID preveden. Za prevod ID-ja se uporabljajo vrstice tabele SYSIBM.USERNAMES.

      Za vhodne ID-je se ne izvedeta prevajanje in preverjanje izvora.

    • Prazen stolpec kaže, da prevod ne bo opravljen.

    IPADDR
    Ta stolpec vsebuje naslov IP ali ime domene oddaljenega gostitelja TCP/IP. Stolpec IPADDR mora biti podan takole:
    • Če stolpec IPADDR vsebuje levo poravnan znakovni niz s štirimi številčnimi vrednostmi, ločenimi z decimalnimi pikami, DB2 privzame, da je vrednost naslov IP v decimalnem zapisu s pikami. Tako bo na primer vrednost '123.456.78.91' interpretirana kot naslov IP v decimalnem zapisu s pikami.
    • Vse druge vrednosti so interpretirane kot imena domen TCP/IP, ki jih je mogoče razrešiti s klicem vtičnici TCP/IP gethostbyname. Imena domen TCP/IP ne upoštevajo velikih in malih črk.

Definiranje komunikacij (SNA)

VTAM je Upravljalnik komunikacij za sisteme OS/390. VTAM sprejema besede LU 6.2 iz DB2 Universal Database za OS/390 in jih pretvarja v podatkovne tokove LU 6.2, ki jih lahko prenesete prek omrežja. Če želite, da bo VTAM komuniciral s partnerskimi aplikacijami, definiranimi v komunikacijski bazi podatkov DB2 Universal Database za OS/390, mu morate posredovati naslednje informacije:

Nastavitev velikosti RU in krmiljenja takta

Postavke tabele načinov VTAM, ki jih definirate, določajo velikosti RU in števcev za krmiljenje takta. Če teh vrednosti ne definirate pravilno, lahko to negativno vpliva na vse aplikacije VTAM.

Ko izberete velikosti RU, omejitve sej in števce za krmiljenje takta, morate razmisliti o vplivu teh vrednosti na obstoječe omrežje VTAM. Ko namestite nov sistem porazdeljene baze podatkov, preglejte naslednje:

Definiranje komunikacij (TCP/IP)

Problematika je podobna predhodni (glejte Definiranje lokalnega sistema (TCP/IP)).

Omogočanje zaščite

Če oddaljeni sistem na zahtevo aplikacije SQL izvaja obdelavo porazdeljene baze podatkov, mora zadovoljiti zahtevam za zaščito, ki jih določajo zahtevnik aplikacij, strežnik aplikacij in omrežje, ki ju povezuje. Te zahteve lahko razdelimo v eno ali več izmed naslednjih kategorij:

Izbira imen končnih uporabnikov

V sistemih OS/390 so končnim uporabnikom dodeljeni ID-ji uporabnikov, ki so sestavljeni iz 1 do 8 znakov. Ta vrednost ID-ja uporabnika mora biti enkratna v določenem sistemu OS/390, ni pa nujno enkratna tudi v celotnem omrežju. Tako je lahko na primer v omrežju NEWYORK uporabnik z imenom JONES, drug uporabnik z enakim imenom pa v sistemu DALLAS. Če sta ta dva uporabnika ena in ista oseba, navzkrižja ni. Če pa je JONES v sistemu DALLAS druga oseba kot JONES v sistemu NEWYORK, omrežje SNA (in posledično tudi sistemi porazdeljenih baz podatkov v omrežju) ne more razločevati med njima. Če ne odpravite tega navzkrižja, lahko JONES iz sistema DALLAS uporablja pooblastila, ki so dodeljena uporabniku JONES iz sistema NEWYORK.

Za odpravljanje navzkrižij pri poimenovanju je v DB2 Universal Database za OS/390 vključena podpora za prevod imen končnih uporabnikov. Ko aplikacija na zahtevniku aplikacij DB2 Universal Database za OS/390 izda zahtevo porazdeljene baze podatkov, DB2 Universal Database za OS/390 izvede prevod imena, če komunikacijska baza podatkov podaja, da je prevod izhodnega imena potreben. Če izberete prevod vhodnega imena, bo DB2 Universal Database za OS/390 z vsako izhodno zahtevo porazdeljene baze podatkov poslal tudi geslo.

Prevod izhodnega imena v DB2 Universal Database za OS/390 aktivirate tako, da stolpec USERNAMES v tabeli SYSIBM.LUNAMES ali SYSIBM.IPNAMES nastavite na 'O' ali 'B'. Če USERNAMES nastavite na 'O', se bo prevod imena uporabnika izvedel za izhodne zahteve. Če USERNAMES nastavite na 'B', se bo prevod imena končnega uporabnika izvedel za vhodne in izhodne zahteve.

Ker so pooblastila DB2 Universal Database za OS/390 odvisna od ID-ja končnega uporabnika in od ID-ja uporabnika načrta ali lastnika paketa DB2 Universal Database za OS/390, se postopek prevajanja imena končnega uporabnika izvede za ID končnega uporabnika, za ID uporabnika lastnika načrta in za ID uporabnika lastnika paketa. 3 Postopek prevajanja imena preišče tabelo SYSIBM.USERNAMES v naslednjem vrstnem redu, da v njej najde vrstico, ki se ujema z enim izmed naslednjih vzorcev (TYPE.AUTHID.LINKNAME):

  1. O.AUTHID.LINKNAME--Pravilo prevajanja za določenega končnega uporabnika v določenem partnerskem sistemu.
  2. O.AUTHID.blank--Pravilo prevajanja za določenega končnega uporabnika v kateremkoli partnerskem sistemu.
  3. O.blank.LINKNAME--Pravilo prevajanja za kateregakoli uporabnika v določenem partnerskem sistemu.

Če postopek ne najde nobene ujemajoče se vrstice, DB2 Universal Database za OS/390 zavrne zahtevo porazdeljene baze podatkov. Če vrstico najde, bo vrednost v stolpcu NEWAUTHID uporabljena kot pooblastitveni ID. (Prazna vrednost NEWAUTHID kaže, da je uporabljeno izvorno ime brez prevoda.)

Za primer vzemimo zgled, prikazan zgoraj. Uporabniku JONES v sistemu NEWYORK želite dati drugačno ime (NYJONES), če JONES pošilja zahteve porazdeljene baze podatkov v sistem DALLAS. Denimo, da je lastnik aplikacije, ki jo uporablja JONES, DSNPLAN (lastnik načrta DB2 Universal Database za OS/390) in da tega ID-ja uporabnika ni potrebno prevesti, če je poslan sistemu DALLAS. Slika 19 prikazuje stavke SQL, ki so potrebni za podajanje pravil za prevod imena v komunikacijski bazi podatkov.

Slika 19. SQL za prevod izhodnega imena (SNA)

INSERT INTO SYSIBM.LUNAMES
     (LUNAME, SYSMODENAME, SECURITY_OUT, ENCRYPTPSWDS, MODESELECT, USERNAMES)
VALUES ('LUDALLAS', ' ', 'A', 'N', 'N', 'O');
INSERT INTO SYSIBM.LOCATIONS
     (LOCATION, LINKNAME, LINKATTR)
  VALUES ('DALLAS', 'LUDALLAS', '');
INSERT INTO SYSIBM.USERNAMES
     (TYPE, AUTHID, LINKNAME, NEWAUTHID, PASSWORD)
VALUES ('O', 'JONES', 'LUDALLAS', 'NYJONES', 'JONESPWD');
INSERT INTO SYSIBM.USERNAMES
     (TYPE, AUTHID, LINKNAME, NEWAUTHID, PASSWORD)
VALUES ('O', 'DSNPLAN', 'LUDALLAS', ' ', 'PLANPWD');

Slika 20 prikazuje nastale tabele komunikacijske baze podatkov:

Slika 20. Prevod izhodnega imena

                                                                                  
                                                                                 
 

REQTEXT

Slika 21 prikazuje preprostejši zgled za vzpostavitev povezave s strežnikom aplikacij DB2 Universal Database DRDA s pomočjo povezave SNA.

Slika 21. SQL za prevod izhodnega imena (preprost zgled za SNA).

  INSERT INTO SYSIBM.LUNAMES (LUNAME,
                                    SECURITY_OUT,                              
                                    ENCRYPTPSWDS,                              
                                    USERNAMES)                                 
                             VALUES('NYX1GW01','P','N','O');
  INSERT INTO SYSIBM.LOCATIONS (LOCATION,LINKNAME,TPN)
                             VALUES('TASG6',                             
                                    'NYX1GW01','NYSERVER');
  INSERT INTO SYSIBM.USERNAMES (TYPE,AUTHID,LINKNAME,NEWAUTHID,PASSWORD) 
         VALUES ('O','      ','NYX1GW01','SVTDBM6','SG6JOHN');

Slika 22 prikazuje preprost zgled za vzpostavitev povezave s strežnikom aplikacij DB2 Universal Database DRDA s pomočjo povezave TCP/IP.

Slika 22. SQL za prevod izhodnega naslova (preprost zgled za TCP/IP).

-- DB2 za Solaris1 - UNIX
   DELETE FROM SYSIBM.IPNAMES WHERE LINKNAME = 'SOLARIS1' ;                     
   INSERT INTO SYSIBM.IPNAMES ( LINKNAME                                        
                              , SECURITY_OUT                                    
                              , USERNAMES                                       
                                , IBMREQD                                         
                              , IPADDR)                                         
                       VALUES ( 'SOLARIS1'                                      
                              , 'P'                                             
                              , 'O'                                             
                                , 'N'                                             
                              , '9.21.45.4')                                    
                              ;                                                 
   INSERT INTO SYSIBM.LOCATIONS ( LOCATION                                      
                                , LINKNAME                                      
                                , IBMREQD                                       
                                , PORT                                          
                                , TPN)                                          
                         VALUES ( 'TCPDB1'                                      
                                , 'SOLARIS1'                                    
                                , 'N'                                           
                                , '30088'                                       
                                , '')                                           
                                ;                                               
   INSERT INTO SYSIBM.USERNAMES ( TYPE                                          
                                , AUTHID                                        
                                , LINKNAME                                      
                                , NEWAUTHID                                     
                                , PASSWORD                                      
                                , IBMREQD)                                      
                         VALUES ( 'O'                                           
                                , ''                                            
                                , 'SOLARIS1'                                    
                                , 'svtdbm5'                                     
                                , 'svt5dbm'                                     
                                , 'N')                                          
                                ;                                               

Zaščita omrežja

Ko zahtevnik aplikacij izbere imena končnih uporabnikov, ki bodo predstavljala oddaljeno aplikacijo, mora podati tudi zahtevane informacije o zaščiti omrežja.

LU 6.2 za povezave SNA nudi tri glavne funkcije za zaščito omrežja:

Ker je strežnik aplikacij odgovoren za upravljanje sredstev baze podatkov, tudi določa, katere funkcije za zaščito omrežja potrebuje zahtevnik aplikacij. Zahteve za zaščito na ravni pogovora vsakega strežnika aplikacij morate zabeležiti v tabelo SYSIBM.LUNAMES ali SYSIBM.IPNAMES tako, da stolpec USERNAMES odraža zahtevo strežnika aplikacij.

Za zaščito pogovora SNA so na voljo naslednje možnosti:

SECURITY=SAME
Ta zaščita se imenuje tudi že preverjena zaščita, ker je oddaljenemu sistemu poslan samo ID končnega uporabnika (geslo ni preneseno). To raven zaščite pogovora uporabite, če stolpec USERNAMES tabele SYSIBM.LUNAMES ne vsebuje vrednosti 'O' ali 'B'.

Ker DB2 Universal Database za OS/390 poveže prevod imena končnega uporabnika z zaščito izhodnega pogovora, ne dopušča uporabe SECURITY=SAME, če je aktiviran prevod izhodnega imena končnega uporabnika.

SECURITY=PGM
Povzroči, da sta v oddaljeni sistem za preverjanje poslana tako ID končnega uporabnika, kot tudi geslo. To možnost zaščite uporabite, če stolpec USERNAMES tabele SYSIBM.LUNAMES vsebuje vrednost 'O' ali 'B'.

Glede na možnosti, ki jih podate v tabeli SYSIBM.LUNAMES, DB2 Universal Database za OS/390 pridobi geslo končnega uporabnika iz dveh različnih virov:

SECURITY=NONE
DRDA ne podpira te možnosti, zato DB2 Universal Database za OS/390 nima pogojev za to možnost zaščite.

Zaščita Upravljalnika baz podatkov

Eden izmed načinov, na katerega lahko zahtevnik aplikacij sodeluje v zaščiti porazdeljene baze podatkov, je prek prevoda izhodnega imena, kot je opisano v temi Izbira imen končnih uporabnikov. Prevod izhodnega imena lahko uporabite za krmiljenje dostopa do posameznih strežnikov aplikacij na osnovi identitete končnega uporabnika in aplikacije, ki izvajata zahtevo. Druga načina, na katera lahko zahtevnik aplikacij prispeva k zaščiti porazdeljenega sistema, sta:

Povezovanje oddaljenih aplikacij
Končni uporabniki povežejo oddaljene aplikacije na strežniku aplikacij z ukazom DB2 Universal Database za OS/390 BIND PACKAGE. DB2 Universal Database za OS/390 ne omejuje uporabe ukaza BIND PACKAGE na zahtevniku, vendar pa končni uporabnik ne more uporabiti oddaljenega paketa, dokler ta ni vključen v načrt DB2 Universal Database za OS/390. DB2 Universal Database za OS/390 omejuje uporabo ukaza BIND PLAN. Končni uporabnik oddaljenega paketa ne more dodati načrtu, če mu s stavkom DB2 Universal Database za OS/390 GRANT ne dodelite pooblastila BIND ali BINDADD.

Pri povezovanju paketa uporabite možnost ENABLE/DISABLE, s katero boste podali, ali bo paket uporabljal TSO, CICS/ESA, IMS/ESA ali oddaljeni podsistem DB2 Universal Database za OS/390.

Izvajanje oddaljenih aplikacij
Končni uporabnik DB2 Universal Database za OS/390 lahko izvaja oddaljeno aplikacijo samo, če ima pooblastilo za izvajanje načrta DB2 Universal Database za OS/390, povezanega s to aplikacijo. Lastniku načrta DB2 Universal Database za OS/390 je samodejno dodeljeno pooblastilo za njegovo izvajanje. Drugim končnim uporabnikom lahko dodelite pooblastilo za izvajanje načrta s stavkom DB2 Universal Database za OS/390 GRANT EXECUTE. Na ta način lahko lastnik aplikacije porazdeljene baze podatkov krmili uporabo aplikacije na osnovi posameznih uporabnikov.

Zaščitni podsistem

Zunanji zaščitni podsistem v sistemih OS/390 ima običajno na voljo RACF ali kakšen drug izdelek, ki omogoča združljivost vmesnika z RACF. Zahtevnik aplikacij DB2 Universal Database za OS/390 ne opravlja neposrednih klicev v zunanji zaščitni podsistem, z izjemo podpore za šifrirana gesla, ki je opisana v temi Zaščita omrežja. Vendar pa se zunanji zaščitni sistem uporablja neposredno na zahtevniku aplikacij v naslednjih primerih:

Predstavitev podatkov

V DB2 Universal Database za OS/390 je vključen privzeti namestitveni identifikator nabora kodiranih znakov (CCSID) 500, vendar ta privzetek najbrž ni pravilen za vašo namestitev.

Pri nameščanju DB2 Universal Database za OS/390 morate namestitveni CCSID nastaviti na CCSID znakov, ki jih izdelajo in pošljejo v DB2 Universal Database za OS/390 vaše vhodne naprave. Ta CCSID je običajno določen z narodnim jezikom, ki ga uporabljate. Če namestitveni CCSID ni pravilen, pretvorba znakov ne bo pravilna. Za seznam podprtih CCSID-jev za posamezne države ali državne jezike preberite Navodila uporabniku DB2 Connect.

Vaš podsistem DB2 Universal Database za OS/390 mora imeti zmožnost za pretvorbo CCSID-ov posameznih strežnikov aplikacij v namestitveni CCSID podsistema DB2 Universal Database za OS/390. DB2 Universal Database za OS/390 nudi pretvorne tabele za večino splošnih kombinacij izvornih in ciljnih CCSID-ov, vendar ne za vse možne kombinacije. Če je potrebno, lahko dodate nabor razpoložljivih pretvornih tabel in pretvornih podprogramov. Podrobnejše informacije o pretvorbi znakov DB2 Universal Database za OS/390 najdete v priročniku DB2 Universal Database za OS/390 Administration Guide.


Opombe:

3
Če je zahteva poslana strežniku DB2 Universal Database za OS/390, se prevajanje imena izvede tudi za lastnika paketa in lastnika načrta. Imena lastnikov paketov in načrtov nimajo nikoli povezanih gesel.


[ Vrh Strani | Predhodna Strani | Naslednja Strani | Obsah | Seznam ]