Nastavitev uporabniških informacij za zaščitenega uporabnika

Uporabniško definirane funkcije (UDF-ji) in shranjene procedure DB2 so lahko zaščitene ali nezaščitene.

Zaščiteni UDF-ji in shranjene procedure se izvajajo pod zaščitenim uporabnikom in skupino in ne morejo dostopati do večine področij podatkov in notranjega nadzora DB2, pa naj bo nenamerno ali namerno. Zaradi ločitve med podatki in shranjenimi procedurami ali funkcijami so zaščiteni UDF-ji in shranjene procedure varnejša izbira za bazo podatkov.

Nezaščiteni UDF-ji in shranjene procedure se izvajajo v istem naslovnem prostoru kot Upravljalnik baz podatkov. To poveča zmogljivost baze podatkov, toda uporabniška koda lahko po nesreči ali namerno poškoduje nadzorne strukture baze podatkov. Nezaščitene shranjene procedure uporabljajte samo, če morate povečati zmogljivost.

Zaradi varnostnih razlogov priporočamo, da ne uporabljate imena primerka kot zaščitenega uporabnika. Toda v primeru, da ne nameravate uporabljati UDF-jev ali shranjenih procedur, lahko nastavite zaščitenega uporabnika na ime primerka namesto da izdelate novega uporabnika.

V okolju NIS (Network Information Services) poteka upravljanje uporabnikov in skupin oddaljeno s strežnika NIS. Uporabniki in skupine, ki jih želite uporabiti z DB2, morajo obstajati na strežniku NIS pred namestitvijo. Strežnik za namestitev DB2 ne more izdelati uporabnikov ali skupin v okolju NIS.

Za izdelavo novega uporabnika kliknite Nov uporabnik in v polja vpišite informacije o zaščitenem uporabniku.

Ime uporabnika, ki ga podate, mora biti veljaven ID uporabnika DB2.

Ime skupine, ki ga vpišete, se lahko nanaša na že definirano obstoječo skupino ali na novo skupino, ki bo v primeru, da še ne obstaja, izdelana. Skupina mora biti primarna skupina uporabnika.

Če želite, da bo uporabljen določen UID, ga vpišite. V nasprotnem primeru izberite Uporabi privzeti UID in uporabljen bo sistemsko izdelan UID.

Če izdelujete novo skupino in želite uporabiti določen GID, ga vnesite. Če želite uporabiti sistemsko izdelan ali že obstoječi GID, izberite Uporabi privzeti GID.

Geslo, ki ga podate:

Opomba:
Če za nove ID-je uporabnikov ne podate gesla, ga bo ustvaril sistem.

V domačem imeniku so shranjene informacije, ki se nanašajo na zaščitenega uporabnika. Ko izdelate imenik, ne morete več spremeniti njegovega položaja. V sistemu porazdeljene baze podatkov je imenik v skupni rabi med vsemi particijami, ki spadajo v primerek. Zato mora biti izdelan na pogonu NFS, do katerega lahko dostopajo vsi računalniki v primerku.

Imenik je lahko katerikoli veljaven nov ali obstoječi imenik, čeprav lahko pride pri uporabi obstoječega imenika do težav z dovoljenji.

Kliknite Obstoječi uporabnik, če želite uporabiti predhodno izdelan ID uporabnika.

Kliknite [...] in izberite obstoječeIme uporabnika.

Čarovnik za namestitev DB2 bo preveril veljavnost ID-ja uporabnika, domačega imenika in gesla. ID uporabnika in geslo sta shranjena v varnostnih datotekah operacijskega sistema.